Evropski denar : kdaj lahko pričakujemo nove razpise

9. april 2015 | Rubrika: Brez kategorije

Evropski denar: kdaj bodo novi razpisi in zakaj jih še ni

 

6. april 2015/ Finance 67/2015

Teja Grapulin, Nataša Korajža, Karel Lipnik

 

Po novem naj bi država evropska sredstva, ki so šla za slabe projekte, lažje dobila nazaj. A še pred tem bo treba začeti črpati denar iz novega finančnega obdobja, torej 2014-2020, kjer je na voljo 3,2 milijarde evrov, a datumi se vse bolj zamikajo, projekti pa čakajo. Hkrati se zelo mudi končati tiste, ki jim je bil obljubljen denar iz perspektive 2007-2013.

 

 

 

Na razpise za svež evropski denar iz finančne perspektive 2014-2020 bo potrebno počakati vsaj do poletja, če ne dlje. Na vladni službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) pravijo, da bi lahko bili prvi razpisi zunaj do poletja. A, kot kaže, Alenka Smerkolj, ministrica brez listnice za evropsko kohezijo, vseeno ni prepričana, da se bo to takrat res zgodilo. Tako je na seji odbora za zadeve EU 25. februarja letos dejala, da »pač komunicirajo, da bodo prvi razpisi zunaj nekje do poletja, ampak bo seveda tudi to odvisno predvsem od tega, kaj bomo v predlogu izvedbenih načrtov dobili, in bomo videli šele takrat«. Navodila in izvedbeni načrt pa bodo izdani po tem, ko bo državni zbor sprejel spremembe zakona o uresničevanju proračuna, predvidoma bo to maja, in ko bo vlada sprejela uredbo o izkoriščanju evropskih sredstev, kar naj bi se zgodilo do konca aprila.

 

Do zdaj skoraj nemogoče, po novem pa…

Že dodeljena evropska sredstva za projekte je upravičencem skoraj nemogoče vzeti. Po novem naj bi država projektom, ki ne bodo prinesli obljubljenih rezultatov, denar lahko odvzela. Spremenjeni zakon o izvrševanju proračuna bo omogočal hitrejše odzivanje in ukrepanje, če v projektu ne bodo izpolnjeni cilji, pojasnjujejo na SVRK, na podlagi sprememb bo mogoče uvesti tudi bolj jasne in hitre sankcije ob morebitnih nepravilnostih ali goljufijah. Kako in če bo lahko država denar vzela nazaj, bo odvisno od vsebine posamezne pogodbe, ki jo bo dodeljevalec sredstev, denimo ministrstvo, podpisal z upravičencem. Na SVRK bodo tako pripravili vzorce različnih pogodbenih določil, ki bodo definirala odvzem ali vračilo denarja. Lahko pa se zgodi, da bo treba za posamezen projekt, ki je dobil sredstva v obdobju 2007-2013, vrniti sredstva v celoti, če se bo ob zaključevanju perspektive izkazalo, da niso v skladu s smernicami evropske komisije. Kako natančno bodo ta denar vzeli, pa na SVRK ne pojasnjujejo.

Lovimo zadnji vlak

V preteklosti smo precej počasi in neuspešno črpali evropska sredstva, lani smo ritem pospešili, letos pa se že zelo mudi končevati projekte, ki so dobili evropska sredstva v perspektivi 2007-2013. Če posamezen projekt ne bo končan do konca leta 2015, bodo stroški vseh del, ki bodo nastali v letu 2016, šli na račun upravičenca. Če bo to denimo infrastrukturno ministrstvo, bo to strošek državnega proračuna. Tako je še neporabljenih okoli 200 milijonov evrov za naložbe v železniško infrastrukturo.

 

Več kot 700 zaposlenih dela z evropskim denarjem

Ob vseh zamudah in zapletih na področju črpanja evropskega denarja ne gre spregledati, da na področju kohezijske politike dela skupno 723 ljudi, ki so tudi plačane iz različnih skladov. Toliko jih je v finančni perspektivi 2007-2013 delalo pri evropskih sredstvih na ministrstvih, različnih skladih in agencijah. Od tega je 490 zaposlenih za določen čas. Po naših izračunih gre za plače uslužbencev, ki se ukvarjajo z evropskimi sredstvi, od 20 do 23 milijonov evrovna leto. Če upoštevamo, da smo lani dobili milijardo evrov iz evropskih skladov, se dva odstotka tega denarja porabita samo za plače.

 

 

Povejte svoje mnenje